Do lune in nazaj

ko odhajam v gore, odhajam na srečanje s svojo minljivostjo.
če imam srečo, me gora spusti skozi, nazaj v življenje, 
če je nimam, srečam smrt.
a brez dvoma sem že v gorah na pol poti v raju, tako ali drugače.

kajti - 
gora je kraj,

kjer srečam boga v njegovi najbolj pristni obliki;
                                    pojavi se v občutku brezčasja, čisto otroški radosti, miru, Tišini,                                                            lepoti, ki polni duha, v strahospoštovanju do tega kar me obdaja                                           in v neskončni Skrivnosti življenja.

gora je kraj, kjer sem najbližje svoji minljivosti. 

                                                                    en korak kipim od življenja,                                                                     v naslednjem me mogoče več ni.