Mama Lučka: "Ti si vesela punca, nikoli ne pozabi tega. Melanholiji, ki te tako rada napada, moraš samo pokazati, da ne spada v tvoje življenje in bo odšla."

Te besede mi je babica rekla pred tremi leti, ko sem trpela nekakšno depresijo. V resnici so to bili meseci smiljenja sami sebi in neprestanega nalaganja bremen, posledično pa življenja v tem stalnem nezadovoljstvu.
Spomnim se, da takrat v nobeni stvari nisem našla svetlobe ali občutila topline, veselja. Ko se to samo od sebe ni zgodilo, sem se počutila še slabše, saj sem se krivila, da nisem zadovoljna z življenjem, ki mu nič ni manjkalo. Tako se je moje življenje vrtelo v krogu samopomilovanja in zrenja v svojo izpraznjeno notranjost.
Ko je človek v takem stanju, ga lahko redkokatera stvar predrami. Ko se to zgodi, je to skorajda čudež, saj je res težko vedeti, zakaj se ga po tolikih mesecih otopelosti nekaj dotakne. Zelo sem srečna, da se je to zgodilo, preden bi zabredla pregloboko.
Ravno takrat je bila na obisku moja babica iz Argentine, ki je po krajšem pogovoru, ko sva sedeli na kavi, zaznala kaj se z mano dogaja. Tudi ona je bila v mladih letih prav tako dovzetna za melanholijo, kot pravi sama.
Ko je izrekla te besede, se je v meni nekaj premaknilo in zavedla sem se, da sem za svoje stanje odgovorna sama. To ni bilo spet enako samoponižujoče razmišljanje, pač pa ugotovitev, da me nihče ne bo rešil in da se moram iz te teme potegniti sama. Najprej s tem, da pogledam okoli sebe, za trenutek pozabim nase in svoje občutke, nekaj naredim za sočloveka. Sčasoma sem ugotovila, da na tem svetu nisem zato, da ugajam sebi ali komurkoli drugemu, pač pa da živim karseda polno, da se razvijam in iz tega kar mi je dano, naredim in dam še več.

Pogosto pridejo dnevi, ko bi se zlahka znova vdala občutkom manjvrednosti, nezadostnosti in brezvolje. In takrat se spomnim teh preprostih, a močnih besed, ki so se mi za vedno usedle v srce.
Vedno znova se moram odločiti, da ne bom sledila poti, ki me vleče navzdol, ampak se bom borila, da ta svet s svojim življenjem vsaj za kanček osvetlim.