Stvari, ki me osrečujejo, sem si zapisala v takem vrstnem redu, kot so mi padle na pamet. To ne pomeni, da je to lestvica, kaj mi pomeni več, kaj manj, saj vsaka od teh stvari sestavlja mozaik slike, v kateri se najboljše počutim.

Glasba 

Kdo lahko živi brez glasbe? Preživi...marsikdo. Resnično živi...ne poznam človeka. 

Glasba je moj najljubši jezik. Zna biti najbolj iskren, direkten in univerzalen jezik. Poleg tega mi da občutek sprejetosti, miru in smisla. 

Molitev je pogovor z Bogom, s svojo vestjo, z onostranstvom, s samim sabo. Za mnoge ljudi ta beseda predstavlja povsem različne stvari, a mislim, da je vsem skupna ena stvar. Mir. 

Tudi meni molitev prinaša srečo prav s tem pravim, notranjim mirom. Tisti občutek radosti, ko se lahko spet z vso iskrenostjo nasmehneš, ko se zaveš, da si nepopoln, ampak cel. Da ti nič ne manjka, razen tega, da bi vedno bolj ljubil sebe in svet, ki te obdaja.

Ogenj in voda sta dva elementa, ki me ne nehata navduševati. Oba tako mirna, a hkrati zlovešča in močna. Po eni strani pomembna za človekovo preživetje, po drugi usodna zanj.

Velikokrat črpam moč za svoje delovanje prav iz opazovanja vode, reke, oceana. Vztrajnost s katero reke tečejo, mir in trdnost. To so vse vrline, ki bi se jih rada priučila in mislim, da so bistvene za človeka. Po drugi strani me vedno znova navdihuje moč ognja, njegova toplina, zmožnost, da te zasanja in ta gibkost neusahljivih plamenov... Težko je opisati z besedami, kaj lahko narava vzbudi v človeku, lahko rečem, da je neke vrste sreča.

Družina in prijatelji, predvsem pa dobri odnosi, iskrenost in veselje do življenja so vrednote iz katerih črpam upanje za prihodnost. Brez tolikih ljudi, ki so mi na dosedanji poti stali ob strani, ne vem, kam bi me zaneslo. Res sem hvaležna, da lahko svojo krhkost vedno znova obesim na ljudi, ki me imajo radi in srčno upam, da tudi jaz za njih predstavljam vsaj malo oporo, ko jo potrebujejo.

Sreča je v razdajanju! :)

Svetloba

Kolikokrat sem v zadnjem času vzdihnila: "Ah, ta svetloba!" Še ena sila narave z izjemno močjo, ki jeseni še posebej zablesti s svojimi neskončnimi odtenki, niansami, sencami, bleščanjem...

Jesen

Moj najljubši letni čas, resničen odsev duše. Barvita, mirna, zavita v nekakšno nostalgijo, ki gre z optimizmom naprej.

Kar jesen prinese meni, je notranji mir in za to sem res hvaležna.

Narava

"What is a man compared to rocks an mountains?"

 - Jane Austen, Pride and Prejudice

Se popolnoma strinjam z Jane. Večkrat bi morala it v naravo. Ne v park, kjer si je človek posadil travico, drevesa in rožice tako, da njemu prav pride. V divjino, kjer nič ni tako, kot bi moralo biti, ampak je kljub temu vse tako popolno in jasno.

Toliko se lahko naučimo o nas samih, če le pogledamo v divjino.

Umetnost

"Umetnost je odraz človekovega neprestanega hrepenenja po presežnem."

Moj citat, moja definicija umetnosti. Poezija, arhitektura, glasba... Vse stremijo k naravni urejenosti, v dno duše in preko nje. Hkrati se sprašujejo o smislu stvari. Umetnost ima sposobnost, da osmisli nesmiselno in posledično prinese srečo, mir, zadovoljstvo... Kaj je sploh pomembnejše od tega?

Kava

Nevem kaj točno je njen čar, a zagotovo ni samo v okusu, njenem učinku (ki name ne učinkuje več)... Mislim, da se skriva v njenem vonju, toplini, najljubši skodelici, kotičku, kjer jo piješ, v zastanku časa...

Tako, moj mozaik stvari, ki me osrečujejo in izpolnjujejo. Kakšen pa je tvoj?