Ta blog začenjam pisati z namenom, da sama sebe bolje spoznam. Kdo sem, kaj počnem na tem prelepem, nepredvidljivem svetu in kakšno zgodbo želim s svojim življenjem povedati.

Trenutno sem v obdobju, ko se vse kar poznam spreminja. Zelo malo je stalnic in vem, da bo večina stvari, ki jih zdaj jemljem za samoumevne, jutri že lep spomin na mladost.
Saj prav to je čar tega obdobja mladosti, ne?
Brezkončnost upanja.

Vendar se zadnje čase začenjam zavedati, da se zame to obdobje počasi zaključuje.
Priznam, po eni strani si želim, da bi se že končalo. Dosti imam te negotovosti in tako malo trdnih, oprijemljivih stvari in neprestanega strahu pred prihodnostjo.
Saj vem, v veliki meri sem si za ta strah kriva sama. Čeprav na zunaj mogoče ne delujem, sem v sebi zelo krhka in izjemno dvomljiva oseba. Dvomim v skoraj čisto vse in zato se skrajno težko odločam za stvari.

A ena stvar drži. Ko nekoga vzljubim, to dejstvo težko kaj spremeni.
Ne želim si, da bi bila večno mlada. Želim si le, da bi se končno znebila strahu pred neznanim, saj bo življenje vedno uganka. In kako bogatejše in lepše bi bilo bivanje, če bi se le prepustila temu razburkanemu toku, ki se imenuje življenje.